Cerkvica na Gori je namreč posvečena verjetno najljubšemu otroškemu zavetniku in dobrotniku svetemu Miklavžu. Tuhinjci gremo večkrat gor, mu povedat, da smo še kako pridni.  Na začetku decembra pa mu tja nesemo tudi pismo. Da bo za ziher!   

Še več … znotraj starodavnega obzidja, ki obkroža cerkvico sv. Miklavža na Gori in je nekoč domačine varoval pred Turki, naj bi bil zakopan celo voz zlata. V času turških vpadov so ga pripeljali z oslovsko vprego in ga dobro skrili. Res dobro, do danes ga še ni nihče našel. Pa vam povemo, da smo ga še kako iskali.

Vražam pa še ni konca. Že Valvasor je zapisal, da je na vrhu griča s kamnitimi ploščami obložen grob z razbitim pokrovom, o katerem trdi ljudska vraža, da nastane neurje, če vanj vržeš kamen.

Pridite poskusit!

Na svetega Miklavža vodi več poti. Če so otroci majhni, je najbolje iti po cesti iz Hruševke ali iz razpotja a Ravne. Z nekoliko večjimi otroki, ki se ne bojijo strmin, pa jo mahnite po pešpoti iz Hruševke. V kolikor pa si želite pot malo podaljšati, si za izhodišče izberite Terme Snovik.